Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 
PRELISTAJ

letnik 2019, številka 5, 1. 8. 2019
> Kazalo

NA NASLOVNICI

Kršitev blagovnih znamk na internetu - problemi in dileme pri določitvi mednarodne pristojnosti

Martina Repas

Tomaž Keresteš

1. Uvod
2. Bruselj I bis in pravice intelektualne lastnine
3. Kršitev blagovnih znamk in mednarodna pristojnost
3.1. Obstoj kršitve blagovne znamke v materialnem smislu in vpliv na določitev mednarodne pristojnosti
3.2. Splošna pristojnost in spori o kršitvi blagovne znamke na internetu
3.3. Prorogirana pristojnost in tiha privolitev ter spori o kršitvi znamke na internetu
3.4. Forum delicti commissi
3.4.1. Pojem delikta
3.4.2. Kraj škodnega dogodka
3.4.2.1. Kraj, kjer je nastopila škodljiva posledica
3.4.2.2. Kraj, kjer je storilec deloval
3.4.3. Pravilo mozaika in središča žrtvenih interesov
4. Posebnosti kršitev blagovnih znamk na internetu - mednarodna pristojnost
4.1. Primer Wintersteiger
4.2. Wintersteiger in pravilo mozaika
5. Sklep

Vloga posredniških platform v tristranskem razmerju med ponudnikom, uporabnikom in posrednikom storitev

Katja Vizjak

Povzetek: Članek raziskuje in analizira vlogo posredniških platform v okviru sodelovalnega gospodarstva, trenutno stanje njihove pravne ureditve in regulativne težnje za v prihodnosti. Avtorica v prvi vrsti opredeljuje naravo posredniških platform in pojasnjuje njihovo vlogo v sodelovalnem gospodarstvu, s poudarkom na dveh najvidnejših predstavnikih ter z njima povezanih storitvah - prevozom oseb, kratkoročnim najemom nepremičnin in obema skupno storitvijo informacijske družbe. Preučitvi njunih specifik ter analizi odločitev nacionalnih in evropskih institucij sledi primerjava aktualnih regulativnih pristopov k urejanju dveh kategorij posredniških platform; prva zajema platforme, ki v pravnem prometu nastopajo zgolj kot posrednice, druga pa tiste, ki poleg storitev informacijske družbe tudi same ponujajo sektorske storitve. V nadaljevanju avtorica ugotavlja, ali se za posredniške platforme lahko uporabljajo že obstoječa evropska zakonodaja in nacionalne zakonodaje držav članic EU oziroma na katerih področjih bi bilo še treba oblikovati nova pravila, nato pa v zaključnem delu članka na kratko predstavi možne alternative za pravno urejanje poslovnih modelov sodelovalnega gospodarstva.

Ključne besede: sodelovalno gospodarstvo, notranji trg EU, posredniška platforma, enotni digitalni trg, tehnološko podjetje, storitve informacijske družbe, Uber, Airbnb

Title: Role of Collaborative Platforms in a Trilateral Relationship among the Service Provider, the User and the Intermediary

Abstract:
The article explores and analyses the role of intermediary platforms within the collaborative economy, the current state of their regulation, and the regulative tendencies for the future. The author primarily defines the nature of the intermediary platforms and explains their role within the collaborative economy, emphasising the two most prominent representatives and related services provided by them - transport of passengers, short-term rental of immovable property, and the information society service common to both. The examination of their specific features and the analysis of the decisions of national and European institutions in this context are followed by the comparison of current regulatory approaches to the regulation of two categories of intermediary platforms; the first one comprises the platforms acting merely as intermediaries in legal transactions, and the second one comprises the platforms which, in addition to the information society services, also offer sectoral services themselves. The author further strives to establish whether the existing European legislation and the national legislation of EU member states can be implemented for intermediary platforms, and determine in which areas new regulations should be created. The final part of the article contains a brief presentation of possible alternatives for the regulation of collaborative economy business models.

Keywords: collaborative economy, EU single market, collaborative platform, digital single market, technological company, information society services, Uber, Airbnb

Pridobivanje delnic obvladujoče družbe s strani odvisnih družb

Peter Podgorelec

Revizorjeva preiskava računovodskih izkazov

Daniel Zdolšek

Povzetek: Preiskava računovodskih izkazov (iz preteklosti) je posel dajanja omejenega zagotovila, ki ga opravi revizor tako, da v njem izrazi sklep o računovodskih izkazih, ki so predmet preiskovanja. Revizija računovodskih izkazov je po drugi strani posel dajanja sprejemljivega zagotovila, v katerem revizor izrazi mnenje o računovodskih izkazih, ki so predmet revidiranja. Ker gre v obeh primerih za posel dajanja zagotovila, je njun namen ta, da se poveča zaupanje predvidenih uporabnikov računovodskih izkazov v računovodske izkaze, ki jih je pripravil subjekt preiskovanja oziroma revidiranja. Pri izvedbi posla preiskave računovodskih izkazov in pripravi poročila o opravljeni preiskavi računovodskih izkazov mora revizor uporabiti Prenovljeni Mednarodni standard poslov preiskovanja (z oznako 2400, izdan leta 2012), naslovljen kot Posli preiskovanja računovodskih izkazov iz preteklosti, medtem ko mora pri izvedbi posla revizije računovodskih izkazov in pripravi poročila o opravljeni reviziji uporabiti Mednarodne standarde revidiranja. Obstajajo še druge (pomembne) razlike med posloma preiskave in revizije računovodskih izkazov. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 57. členu hkrati ureja revizijo in preiskavo računovodskih izkazov, pri čemer pa preiskava računovodskih izkazov ni podrobno zakonsko urejena, določeni so le zavezanci za preiskavo računovodskih izkazov in rok, v katerem mora biti opravljena. V prispevku so predstavljene revizorjeva preiskava računovodskih izkazov, njene lastnosti, še posebej v primerjavi z revizijo teh izkazov, ter zakonska ureditev obravnavane preiskave.

Ključne besede: preiskava, preiskava računovodskih izkazov, revizorjevo poročilo, revizorjev sklep, omejeno zagotovilo, pravila revidiranja, Mednarodni standard poslov preiskovanja, Zakon o revidiranju, Zakon o gospodarskih družbah, slovenska ureditev

Title: Practitioner's Review of Financial Statements

Abstract:
A review of historical financial statements is an assurance engagement that is performed by a practitioner. It is a limited assurance engagement, in which a practitioner expresses a conclusion on the financial statements reviewed. An audit of financial statements is a reasonable assurance engagement, in which an auditor expresses an opinion on the financial statements audited. Because a review and an audit are both assurance engagements, as with an audit, the purpose of a review of financial statements is to increase the confidence of the intended users of financial statements in the financial statements that are prepared by the reviewed entity. The practitioner must perform the financial statements review engagement and prepare the practitioner''s report on review of the financial statements in accordance with the International Standard on Review Engagements 2400 (Revised; issued in 2012) - Engagements to Review Historical Financial Statements. The auditor must perform the financial statements audit engagement and prepare the auditor''s report on the audit of financial statements in accordance with the International Standards on Auditing. There are many other (significant) differences between the review engagement and the audit engagement of the financial statements. The Companies Act (ZGD-1) in Article 57 simultaneously regulates the audit and the review of financial statements. Nevertheless, the review of financial statements is not regulated in detail, except for entities with an obligation for statutory review of financial statements and the statutory deadline by which a review of financial statements must be performed. This paper presents the practitioner''s review of financial statements, its characteristics, especially in comparison with the audit of financial statements, and the statutory regulation framework of the review of financial statements.

Keywords: review, review of financial statements, practitioner''s report, practitioner''s conclusion, limited assurance, auditing pronouncements, International Standard on Review Engagements, Auditing Act, Companies Act, Slovenia

Pametne sodbe ali pametne pogodbe kot sredstvo za izvrševanje sodb

Janez Sekirnik

VSEBINA

Peter Podgorelec


Daniel Zdolšek

Povzetek: Preiskava računovodskih izkazov (iz preteklosti) je posel dajanja omejenega zagotovila, ki ga opravi revizor tako, da v njem izrazi sklep o računovodskih izkazih, ki so predmet preiskovanja. Revizija računovodskih izkazov je po drugi strani posel dajanja sprejemljivega zagotovila, v katerem revizor izrazi mnenje o računovodskih izkazih, ki so predmet revidiranja. Ker gre v obeh primerih za posel dajanja zagotovila, je njun namen ta, da se poveča zaupanje predvidenih uporabnikov računovodskih izkazov v računovodske izkaze, ki jih je pripravil subjekt preiskovanja oziroma revidiranja. Pri izvedbi posla preiskave računovodskih izkazov in pripravi poročila o opravljeni preiskavi računovodskih izkazov mora revizor uporabiti Prenovljeni Mednarodni standard poslov preiskovanja (z oznako 2400, izdan leta 2012), naslovljen kot Posli preiskovanja računovodskih izkazov iz preteklosti, medtem ko mora pri izvedbi posla revizije računovodskih izkazov in pripravi poročila o opravljeni reviziji uporabiti Mednarodne standarde revidiranja. Obstajajo še druge (pomembne) razlike med posloma preiskave in revizije računovodskih izkazov. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 57. členu hkrati ureja revizijo in preiskavo računovodskih izkazov, pri čemer pa preiskava računovodskih izkazov ni podrobno zakonsko urejena, določeni so le zavezanci za preiskavo računovodskih izkazov in rok, v katerem mora biti opravljena. V prispevku so predstavljene revizorjeva preiskava računovodskih izkazov, njene lastnosti, še posebej v primerjavi z revizijo teh izkazov, ter zakonska ureditev obravnavane preiskave.

Ključne besede: preiskava, preiskava računovodskih izkazov, revizorjevo poročilo, revizorjev sklep, omejeno zagotovilo, pravila revidiranja, Mednarodni standard poslov preiskovanja, Zakon o revidiranju, Zakon o gospodarskih družbah, slovenska ureditev

Title: Practitioner's Review of Financial Statements

Abstract:
A review of historical financial statements is an assurance engagement that is performed by a practitioner. It is a limited assurance engagement, in which a practitioner expresses a conclusion on the financial statements reviewed. An audit of financial statements is a reasonable assurance engagement, in which an auditor expresses an opinion on the financial statements audited. Because a review and an audit are both assurance engagements, as with an audit, the purpose of a review of financial statements is to increase the confidence of the intended users of financial statements in the financial statements that are prepared by the reviewed entity. The practitioner must perform the financial statements review engagement and prepare the practitioner''s report on review of the financial statements in accordance with the International Standard on Review Engagements 2400 (Revised; issued in 2012) - Engagements to Review Historical Financial Statements. The auditor must perform the financial statements audit engagement and prepare the auditor''s report on the audit of financial statements in accordance with the International Standards on Auditing. There are many other (significant) differences between the review engagement and the audit engagement of the financial statements. The Companies Act (ZGD-1) in Article 57 simultaneously regulates the audit and the review of financial statements. Nevertheless, the review of financial statements is not regulated in detail, except for entities with an obligation for statutory review of financial statements and the statutory deadline by which a review of financial statements must be performed. This paper presents the practitioner''s review of financial statements, its characteristics, especially in comparison with the audit of financial statements, and the statutory regulation framework of the review of financial statements.

Keywords: review, review of financial statements, practitioner''s report, practitioner''s conclusion, limited assurance, auditing pronouncements, International Standard on Review Engagements, Auditing Act, Companies Act, Slovenia

Janez Sekirnik


Treba je ločiti vprašanji, kdaj gre za prepovedano vračilo vložka in zoper koga lahko družba uveljavlja korporacijski vrnitveni zahtevek. V pravni posel med družbo in tretjo nepovezano osebo, ki pomeni prepovedano vračilo vložka, ker po ekonomskih učinkih pomeni prenos premoženjske koristi z druž

ZDR-1 izrecno ne določa in ne predvideva možnosti razrešitve vodilnega delavca, vendar tega tudi ne izključuje. Zato je lahko pomembno, kako je nekdo postal vodilni delavec (z imenovanjem ali na drug način). Že prvi odstavek 74. člena ZDR-1 govori tudi o imenovanju vodilnega delavca v skladu z za

Glede na to, da je tožnik po odpoklicu s funkcije predsednika uprave tožene stranke odklonil ponujeno pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, je imela tožena stranka v določbi drugega odstavka 17. člena pogodbe o zaposlitvi podlago, da delovno razmerje tožniku zaključi po poteku petnajstd

stran 659 Peter Podgorelec Pridobivanje delnic obvladujoče družbe s strani odvisnih družb Acquisition of Parent Company's Shares by Subsidiaries stran 676 Martina Repas, Tomaž Keresteš Kršitev blagovnih znamk na internetu - problemi

Martina Repas, Tomaž Keresteš

1. Uvod
2. Bruselj I bis in pravice intelektualne lastnine
3. Kršitev blagovnih znamk in mednarodna pristojnost
3.1. Obstoj kršitve blagovne znamke v materialnem smislu in vpliv na določitev mednarodne pristojnosti
3.2. Splošna pristojnost in spori o kršitvi blagovne znamke na internetu
3.3. Prorogirana pristojnost in tiha privolitev ter spori o kršitvi znamke na internetu
3.4. Forum delicti commissi
3.4.1. Pojem delikta
3.4.2. Kraj škodnega dogodka
3.4.2.1. Kraj, kjer je nastopila škodljiva posledica
3.4.2.2. Kraj, kjer je storilec deloval
3.4.3. Pravilo mozaika in središča žrtvenih interesov
4. Posebnosti kršitev blagovnih znamk na internetu - mednarodna pristojnost
4.1. Primer Wintersteiger
4.2. Wintersteiger in pravilo mozaika
5. Sklep

Katja Vizjak

Povzetek: Članek raziskuje in analizira vlogo posredniških platform v okviru sodelovalnega gospodarstva, trenutno stanje njihove pravne ureditve in regulativne težnje za v prihodnosti. Avtorica v prvi vrsti opredeljuje naravo posredniških platform in pojasnjuje njihovo vlogo v sodelovalnem gospodarstvu, s poudarkom na dveh najvidnejših predstavnikih ter z njima povezanih storitvah - prevozom oseb, kratkoročnim najemom nepremičnin in obema skupno storitvijo informacijske družbe. Preučitvi njunih specifik ter analizi odločitev nacionalnih in evropskih institucij sledi primerjava aktualnih regulativnih pristopov k urejanju dveh kategorij posredniških platform; prva zajema platforme, ki v pravnem prometu nastopajo zgolj kot posrednice, druga pa tiste, ki poleg storitev informacijske družbe tudi same ponujajo sektorske storitve. V nadaljevanju avtorica ugotavlja, ali se za posredniške platforme lahko uporabljajo že obstoječa evropska zakonodaja in nacionalne zakonodaje držav članic EU oziroma na katerih področjih bi bilo še treba oblikovati nova pravila, nato pa v zaključnem delu članka na kratko predstavi možne alternative za pravno urejanje poslovnih modelov sodelovalnega gospodarstva.

Ključne besede: sodelovalno gospodarstvo, notranji trg EU, posredniška platforma, enotni digitalni trg, tehnološko podjetje, storitve informacijske družbe, Uber, Airbnb

Title: Role of Collaborative Platforms in a Trilateral Relationship among the Service Provider, the User and the Intermediary

Abstract:
The article explores and analyses the role of intermediary platforms within the collaborative economy, the current state of their regulation, and the regulative tendencies for the future. The author primarily defines the nature of the intermediary platforms and explains their role within the collaborative economy, emphasising the two most prominent representatives and related services provided by them - transport of passengers, short-term rental of immovable property, and the information society service common to both. The examination of their specific features and the analysis of the decisions of national and European institutions in this context are followed by the comparison of current regulatory approaches to the regulation of two categories of intermediary platforms; the first one comprises the platforms acting merely as intermediaries in legal transactions, and the second one comprises the platforms which, in addition to the information society services, also offer sectoral services themselves. The author further strives to establish whether the existing European legislation and the national legislation of EU member states can be implemented for intermediary platforms, and determine in which areas new regulations should be created. The final part of the article contains a brief presentation of possible alternatives for the regulation of collaborative economy business models.

Keywords: collaborative economy, EU single market, collaborative platform, digital single market, technological company, information society services, Uber, Airbnb

Januša Grumerec Prosenc

1. Uvod 2. Pravni okvir v EU 2.1. Listina 2.2. Direktiva 2000/78 3. Sodna praksa SEU 4. Sodna praksa ESČP 5. Slovenska ureditev in sodna praksa 6. Sklep Povzetek Prispevek obravnava prepoved diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja v delovnih razmerjih. Uvodni predstavitvi obra

ZGD-1. Označuje vse oblike pomoči izdajatelja delnic pridobitelju njegovih delnic. V konkretnem primeru pa tožena stranka delnic tožeče stranke po njenem zatrjevanju ni pridobivala za svoj račun, temveč naj bi jih pridobivala za račun tožeče stranke. V takem primeru gre za dejansko stanje, ki ne

Pogoj koneksnosti terjatev je podan takrat, ko se obe terjatvi (terjatev podizvajalca do izvajalca in terjatev izvajalca do naroc?nika) nanašata na ista dela. Sklep VS RS II Ips 201/2018 Dosedanji potek postopka Sodišče prve stopnje je po tretjem sojenju razsodilo, da je toženka do

Sodba Sodišča Evropske unije (osmi senat) z dne 26. junija 2019 "93/13/EGS - Postopek izvršbe s hipoteko zavarovane terjatve - Neposredno izvršljiv notarski zapis - Sodni nadzor nad nepoštenimi pogoji - Odlog izvršbe - Nepristojnost sodišča, ki odloča o predlogu za izvršbo - Varstvo potrošniko

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov