Arhiv člankov Arhiv člankov
English version
 
PRELISTAJ

letnik 2018, številka 1, 1. 1. 2018
> Kazalo

NA NASLOVNICI

Odškodninska odgovornost v zvezi s postopki javnega naročanja

Damjan Možina

Povzetek: Prispevek obravnava vprašanja odškodninske odgovornosti za kršitve v postopku oddaje javnih naročil. Uvodoma predstavlja ureditev v pravu EU, ki temelji predvsem na tako imenovani splošni pravovarstveni direktivi (89/665/EGS), ki na zelo splošen način zagotavlja povrnitev škode zaradi kršitev pravil javnega naročanja, podrobnosti pa prepušča nacionalnemu pravu, ter "sektorski" direktivi (92/13/EGS), ki precej bolj podrobno ureja vprašanje povrnitve stroškov izdelave ponudbe. Osrednji del članka predstavlja področje odškodninske odgovornosti za kršitev prava javnih naročil v slovenskem pravu. Avtor najprej razpravlja o možnih pravnih podlagah odgovornosti. Sledi analiza ureditve 49. člena ZPVPJN, posebna pozornost pa je namenjena vprašanju obsega povrnitve škode. Avtor zagovarja stališče, da je neizbranemu ponudniku mogoče priznati ne le povrnitev stroškov izdelave ponudbe (tako imenovani negativni interes), ampak pod določenimi pogoji tudi izgubljeni dobiček (tako imenovani pozitivni interes). Avtor opozarja, da na področju veljave "sektorske" direktive za povrnitev stroškov izdelave ponudbe velja posebna, do oškodovanca prijaznejša ureditev, ki bi morala veljati tudi na splošno.
Ključne besede: javno naročanje, odškodninska odgovornost države, povrnitev škode, negativni pogodbeni interes, izgubljeni dobiček
Title: Liability for Damage Related to Public Procurement Procedures
Abstract: The paper discusses the issues of liability for damage due to breaches in public procurement procedures. Firstly, the situation in EU law is presented, based primarily on the so-called general remedies directive (89/665/EEC), which guarantees recovery of damage only on a very general level, whereas the details are left to the law of the member states. The "utilities" remedies directive (92/13/EEC) contains a more detailed regulation of one aspect of damages (recovery of cost of preparing a bid). The paper is focused on the analysis of Slovenian law. It starts with a discussion of possibilities as to the legal basis of damages claims, which is followed by an analysis of Art. 49 of the Slovenian Act on Remedies in Public Procurements Procedures. The issue of extent of damages is also discussed. The traditional view - according to which only the cost of bid preparation (so called negative interest) may be recovered - is being challenged. Under certain conditions, damages may include lost profit (so-called positive interest). Attention is called to the fact that in the sphere of application of the "utilities" directive, the cost of preparing a bid may be recovered under special (milder) conditions. In the advocated opinion, this should apply generally, to all public procurement procedures.
Key words: public procurement, liability of the state for damage, recovery of damage, negative interest, lost profit

Izključitev delničarja iz delniške družbe

Nace Novak

Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v celoti ureja načine in posledice izključitve delničarja. Izključitev določa v primeru, če delničar nepravočasno vplača osnovni kapital. V takem primeru gre za poseben kaducitetni postopek, katerega namen je zagotovitev osnovnega kapitala in izpolnitev glavne obveznosti delničarja. Prav tako zakon v delniški družbi dopušča izključitev družbenika v postopku prisilnega umika delnic. Takšna izključitev je mogoča samo, kadar je družbenik s to možnostjo seznanjen že pred prevzemom delnic. Poleg tega ZGD-1 celovito ureja še možnost izključitve manjšinskega delničarja. Kadar je glavni delničar imetnik vsaj 90 odstotkov delnic, lahko enostransko izključi manjšinske delničarje in tako v celoti prevzame obvladovanje delniške družbe. Manjšinski delničarji ob izključitvi dobijo denarno nadomestilo za svoje izgubljene pravice in tudi za bodoče donose, ki bi jih dobili, če bi še vedno bili imetniki delnic.
Ključne besede: delniška družba, prisilni umik delnic, izključitev manjšinskega delničarja, kaduciteta
Title: Exclusion of Shareholder from a Public Limited Company
Abstract: The exclusion of a shareholder from a public limited company is enabled by the Companies Act (ZGD-1). The law fully regulates the ways and consequences of the exclusion of a shareholder. ZGD-1 provides the possibility of exclusion for capital companies in the event that the shareholder does not meet the deadline in which payment of the share capital has to be completed. The exclusion is done by a special forfeiture of shares procedure, whose purpose is to provide basic capital and to force the shareholder to fulfil the main obligations of payment. Likewise, the law permits the exclusion of a shareholder in the procedure where shares of a public limited company are forcefully withdrawn. Such exclusion is possible only in cases where the shareholder is already aware of this possibility before the withdrawal of shares. ZGD-1 also fully regulates the possibility of exclusion of a minority shareholder. In the event that the main shareholder is a holder of at least ninety percent of the shares, they may unilaterally exclude minority shareholders, thus fully assuming control of the public limited company. In the event of exclusion, minority shareholders receive monetary compensation for their lost rights, as well as for future returns that would have been obtained if they were still holders of shares.
Key words: public limited company, forced withdrawal of shares, exclusion of a minority shareholder, forfeiture of shares

Sprememba cene pri podjemni in gradbeni pogodbi zaradi rasti cen na trgu

Mojca Furlan

Povzetek: Avtorica predstavlja pogoje, načine in metode izračuna spremembe cene pri gradbeni in podjemni pogodbi, kadar se med njenim izvajanjem spremenijo cene na trgu. Primarno ponazori načelo monetarnega nominalizma, v nadaljevanju pa posebnosti, ki veljajo za gradbeno pogodbo, in možnosti spremembe cene pri podjemni pogodbi, s poudarkom na podjemnih pogodbah, ki se izvajajo na gradbenih objektih. Opisani so tudi pogoji za spremembo cene pri pogodbah, ki se izvajajo na podlagi javnih naročil.
Ključne besede: monetarni nominalizem, gradbena pogodba, podjemna pogodba, sprememba cene, odstop od pogodbe, zamuda, rok za izpolnitev, pogodba o javnem naročilu
Title: Price Change in Construction and Service Contract due to Increase of Market Prices
Abstract: The author presents the conditions, ways and methods of calculation of price change in construction and service contracts, in cases when market prices change in the course of contract performance. Firstly, she presents the principle of monetary nominalism, followed by specifics in force for construction contracts and possibilities of price changes in service contracts, with an emphasis on service contracts carried out on construction works. The conditions for price changes for contracts based on public procurements are also presented.
Key words: monetary nominalism, construction contract, service contract, price change, withdrawal from the contract, delay, deadline for fulfilment, public procurement contract

Poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov?

Borut Leskovec

Povzetek: Avtor se v prispevku ukvarja z učinki poenostavljene prisilne poravnave, in sicer z vprašanjem, ali in v katerih primerih je pravnomočen sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov. V poenostavljeni prisilni poravnavi obstajata dva načina glasovanja o njenem sprejetju - z glasovnicami ali pa s pogodbo o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave, ki je sklenjena med insolventnim dolžnikom in upniki v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Le kombinacija zadnjega s pravnomočnim sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave je izvršilni naslov. V praksi težave povzroča neenotna sodna praksa, ki sprejema nasprotujoče si odločitve.
Ključne besede: poenostavljena prisilna poravnava, izvršilni naslov, izvršljivost
Title: Simplified Compulsory Settlement - Enforceable Instrument?
Abstract: The author discusses the legal effects of the simplified compulsory settlement, focusing on the question if and in which cases the final court decision on confirmation of simplified compulsory settlement is considered an enforceable instrument. There are two ways to vote on the simplified compulsory settlement - by ballot papers or by an agreement on adoption of the simplified compulsory settlement, concluded between the insolvent debtor and its creditors in the form of a directly enforceable notarial deed. Only the combination of the latter and the final decision on confirmation of the simplified compulsory settlement represents an enforceable instrument. In practice, there are problems due to lack of uniformity of case law, which is adopting contradictory decisions.
Key words: simplified compulsory settlement, enforceable instrument, enforceability

Bilančnopravni vidiki odprave pripoznanja finančnega instrumenta po MSRP 9 glede na določbe ZGD-1 o oblikovanju bilančnega dobička

Marijan Kocbek

S 1. januarjem 2018 je začel veljati novi Mednarodni standard računovodskega poročanja 9 - Finančni instrumenti, ki daje glede vrednotenja (vseh) finančnih instrumentov načeloma dve možnosti, tj. da podjetje finančne instrumente razvrsti kot pozneje merjene po odplačni vrednosti, po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Posebej za naložbe v kapitalske instrumente pa daje možnost, da se poznejše spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski instrument predstavi v drugem vseobsegajočem donosu, točka 5.7.5:
"Podjetje lahko ob začetnem pripoznanju nepreklicno odloči, da bo poznejše spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski instrument iz področja uporabe tega standarda, ki ni niti v posesti za trgovanje niti pogojno nadomestilo, ki ga prevzemnik pripozna v poslovni združitvi, za katero se uporablja MSRP 3, predstavilo v drugem vseobsegajočem donosu (za napotke glede dobičkov ali izgub iz tečajnih razlik glej B5.7.3. člen)."
Pomembno je še pojasnilo v točki B5.7.1:
"V skladu s 5.7.5. členom se lahko podjetje nepreklicno odloči, da bo spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski instrument, ki ni v posesti za trgovanje, predstavljalo v drugem vseobsegajočem donosu. Ta odločitev se sprejme posamično za vsak instrument (tj. posamezno delnico) posebej. Zneski, predstavljeni v drugem vseobsegajočem donosu, se ne smejo naknadno prenesti v poslovni izid. Vendar lahko podjetje prenaša kumulativni dobiček ali izgubo znotraj lastniškega kapitala. Dividende od takih naložb se pripoznajo v poslovnem izidu v skladu s 5.7.6. členom, razen če dividenda očitno predstavlja povračilo dela nabavne vrednosti naložbe."
Postavlja se vprašanje, ali je glede na to določbo MSRP 9 dopustno učinke prevrednotenja pustiti tam, kjer so bili evidentirani do odprave pripoznanja finančnega instrumenta, torej na postavki presežek iz prevrednotenja, tudi po odtujitvi tega inštrumenta.

VSEBINA

Vsebina

stran 3 Damjan Možina Odškodninska odgovornost v zvezi s postopki javnega naročanja Liability for Damage Related to Public Procurement Procedures stran 29 Nace Novak Izključitev delničarja iz delniške družbe Exclusion of Shar

Damjan Možina

Povzetek: Prispevek obravnava vprašanja odškodninske odgovornosti za kršitve v postopku oddaje javnih naročil. Uvodoma predstavlja ureditev v pravu EU, ki temelji predvsem na tako imenovani splošni pravovarstveni direktivi (89/665/EGS), ki na zelo splošen način zagotavlja povrnitev škode zaradi kršitev pravil javnega naročanja, podrobnosti pa prepušča nacionalnemu pravu, ter "sektorski" direktivi (92/13/EGS), ki precej bolj podrobno ureja vprašanje povrnitve stroškov izdelave ponudbe. Osrednji del članka predstavlja področje odškodninske odgovornosti za kršitev prava javnih naročil v slovenskem pravu. Avtor najprej razpravlja o možnih pravnih podlagah odgovornosti. Sledi analiza ureditve 49. člena ZPVPJN, posebna pozornost pa je namenjena vprašanju obsega povrnitve škode. Avtor zagovarja stališče, da je neizbranemu ponudniku mogoče priznati ne le povrnitev stroškov izdelave ponudbe (tako imenovani negativni interes), ampak pod določenimi pogoji tudi izgubljeni dobiček (tako imenovani pozitivni interes). Avtor opozarja, da na področju veljave "sektorske" direktive za povrnitev stroškov izdelave ponudbe velja posebna, do oškodovanca prijaznejša ureditev, ki bi morala veljati tudi na splošno. Ključne besede: javno naročanje, odškodninska odgovornost države, povrnitev škode, negativni pogodbeni interes, izgubljeni dobiček Title: Liability for Damage Related to Public Procurement Procedures Abstract: The paper discusses the issues of liability for damage due to breaches in public procurement procedures. Firstly, the situation in EU law is presented, based primarily on the so-called general remedies directive (89/665/EEC), which guarantees recovery of damage only on a very general level, whereas the details are left to the law of the member states. The "utilities" remedies directive (92/13/EEC) contains a more detailed regulation of one aspect of damages (recovery of cost of preparing a bid). The paper is focused on the analysis of Slovenian law. It starts with a discussion of possibilities as to the legal basis of damages claims, which is followed by an analysis of Art. 49 of the Slovenian Act on Remedies in Public Procurements Procedures. The issue of extent of damages is also discussed. The traditional view - according to which only the cost of bid preparation (so called negative interest) may be recovered - is being challenged. Under certain conditions, damages may include lost profit (so-called positive interest). Attention is called to the fact that in the sphere of application of the "utilities" directive, the cost of preparing a bid may be recovered under special (milder) conditions. In the advocated opinion, this should apply generally, to all public procurement procedures. Key words: public procurement, liability of the state for damage, recovery of damage, negative interest, lost profit

Nace Novak

Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v celoti ureja načine in posledice izključitve delničarja. Izključitev določa v primeru, če delničar nepravočasno vplača osnovni kapital. V takem primeru gre za poseben kaducitetni postopek, katerega namen je zagotovitev osnovnega kapitala in izpolnitev glavne obveznosti delničarja. Prav tako zakon v delniški družbi dopušča izključitev družbenika v postopku prisilnega umika delnic. Takšna izključitev je mogoča samo, kadar je družbenik s to možnostjo seznanjen že pred prevzemom delnic. Poleg tega ZGD-1 celovito ureja še možnost izključitve manjšinskega delničarja. Kadar je glavni delničar imetnik vsaj 90 odstotkov delnic, lahko enostransko izključi manjšinske delničarje in tako v celoti prevzame obvladovanje delniške družbe. Manjšinski delničarji ob izključitvi dobijo denarno nadomestilo za svoje izgubljene pravice in tudi za bodoče donose, ki bi jih dobili, če bi še vedno bili imetniki delnic.
Ključne besede: delniška družba, prisilni umik delnic, izključitev manjšinskega delničarja, kaduciteta
Title: Exclusion of Shareholder from a Public Limited Company
Abstract: The exclusion of a shareholder from a public limited company is enabled by the Companies Act (ZGD-1). The law fully regulates the ways and consequences of the exclusion of a shareholder. ZGD-1 provides the possibility of exclusion for capital companies in the event that the shareholder does not meet the deadline in which payment of the share capital has to be completed. The exclusion is done by a special forfeiture of shares procedure, whose purpose is to provide basic capital and to force the shareholder to fulfil the main obligations of payment. Likewise, the law permits the exclusion of a shareholder in the procedure where shares of a public limited company are forcefully withdrawn. Such exclusion is possible only in cases where the shareholder is already aware of this possibility before the withdrawal of shares. ZGD-1 also fully regulates the possibility of exclusion of a minority shareholder. In the event that the main shareholder is a holder of at least ninety percent of the shares, they may unilaterally exclude minority shareholders, thus fully assuming control of the public limited company. In the event of exclusion, minority shareholders receive monetary compensation for their lost rights, as well as for future returns that would have been obtained if they were still holders of shares.
Key words: public limited company, forced withdrawal of shares, exclusion of a minority shareholder, forfeiture of shares

Mojca Furlan

Povzetek: Avtorica predstavlja pogoje, načine in metode izračuna spremembe cene pri gradbeni in podjemni pogodbi, kadar se med njenim izvajanjem spremenijo cene na trgu. Primarno ponazori načelo monetarnega nominalizma, v nadaljevanju pa posebnosti, ki veljajo za gradbeno pogodbo, in možnosti spremembe cene pri podjemni pogodbi, s poudarkom na podjemnih pogodbah, ki se izvajajo na gradbenih objektih. Opisani so tudi pogoji za spremembo cene pri pogodbah, ki se izvajajo na podlagi javnih naročil. Ključne besede: monetarni nominalizem, gradbena pogodba, podjemna pogodba, sprememba cene, odstop od pogodbe, zamuda, rok za izpolnitev, pogodba o javnem naročilu
Title: Price Change in Construction and Service Contract due to Increase of Market Prices Abstract: The author presents the conditions, ways and methods of calculation of price change in construction and service contracts, in cases when market prices change in the course of contract performance. Firstly, she presents the principle of monetary nominalism, followed by specifics in force for construction contracts and possibilities of price changes in service contracts, with an emphasis on service contracts carried out on construction works. The conditions for price changes for contracts based on public procurements are also presented. Key words: monetary nominalism, construction contract, service contract, price change, withdrawal from the contract, delay, deadline for fulfilment, public procurement contract

Borut Leskovec

Povzetek: Avtor se v prispevku ukvarja z učinki poenostavljene prisilne poravnave, in sicer z vprašanjem, ali in v katerih primerih je pravnomočen sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov. V poenostavljeni prisilni poravnavi obstajata dva načina glasovanja o njenem sprejetju - z glasovnicami ali pa s pogodbo o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave, ki je sklenjena med insolventnim dolžnikom in upniki v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Le kombinacija zadnjega s pravnomočnim sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave je izvršilni naslov. V praksi težave povzroča neenotna sodna praksa, ki sprejema nasprotujoče si odločitve. Ključne besede: poenostavljena prisilna poravnava, izvršilni naslov, izvršljivost
Title: Simplified Compulsory Settlement - Enforceable Instrument? Abstract: The author discusses the legal effects of the simplified compulsory settlement, focusing on the question if and in which cases the final court decision on confirmation of simplified compulsory settlement is considered an enforceable instrument. There are two ways to vote on the simplified compulsory settlement - by ballot papers or by an agreement on adoption of the simplified compulsory settlement, concluded between the insolvent debtor and its creditors in the form of a directly enforceable notarial deed. Only the combination of the latter and the final decision on confirmation of the simplified compulsory settlement represents an enforceable instrument. In practice, there are problems due to lack of uniformity of case law, which is adopting contradictory decisions. Key words: simplified compulsory settlement, enforceable instrument, enforceability

Petra Frešer

Povzetek: V prispevku je analizirana in primerjana pravna ureditev enotirnega sistema upravljanja delniških družb v Sloveniji, Veliki Britaniji in Evropski uniji. Predstavljena je ureditev enotirnega sistema upravljanja, normirana v slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah, britanskem Companies Act 2006 in Uredbi Sveta (ES) o statutu evropske družbe (SE). Podrobno so predstavljene ugotovitve slovenske in britanske teorije ter evropska ureditev in njen vpliv na pravno ureditev enotirnega sistema upravljanja v Sloveniji in Veliki Britaniji. Prikazane so skupne značilnosti in razlike med obema nacionalnima sistemoma ter sistemom upravljanja, določenim na ravni Evropske unije. Ključne besede: korporativno upravljanje, enotirni sistem upravljanja, upravni odbor, izvršni direktorji, neizvršni direktorji, Zakon o gospodarskih družbah, Companies Act 2006, Uredba Sveta 2157/2001
Title: One-Tier Corporate Governance System in the European Union, Great Britain and Slovenia Abstract: The paper analyses and compares the legal regulation of the one-tier corporate governance system in Slovenia, Great Britain and the European Union. The regulation of the one-tier management system is outlined in the Slovenian Companies Act, the British Companies Act 2006 and the Council Regulation (EC) on the Statute of a European Company (SE). The author presents in detail the findings of Slovenian and British theories, and presents the European system and its influence on the legal regulation of the one-tier system in Slovenia and Great Britain. The common characteristics of the differences between the two national systems and the management system set at European Union level are also presented. Key words: corporate governance, one-tier system, board of directors, executive directors, non-executive directors, Companies Act, Council Regulation 2157/2001

Matjaž Kovač

Povzetek: Tuje družbe morajo pri obdavčevanju dobička upoštevati dva ali več pravnih sistemov, in sicer pravni sistem države, v kateri družba trajno posluje, in pravni sistem države, katere rezident je družba oziroma lastnica stalne poslovne enote. Za večino oblik prihodkov, predvsem prihodkov od poslovanja in investicijskih prihodkov, je problem dvojnega obdavčenja zanesljivo rešen s konvencijo OECD za odpravo dvojnega obdavčenja (model OECD). Pojem stalne poslovne enote se vsebinsko veže na pojem dvojnega obdavčenja in njegove odprave. Nacionalna zakonodaja držav OECD različno ureja obdavčevanje dobičkov, vezanih na stalno poslovno enoto. Posledica razvoja svetovne trgovine, transparentne obravnave modela OECD glede odprave dvojnega obdavčenja in elektronskega poslovanja je bila določitev splošnih in posebnih pravil glede vprašanja, kateri dobički pripadajo stalni poslovni enoti ter kako in kje se ti lahko obdavčijo. Ključne besede: obdavčevanje, poslovni dobički, rezident, nerezident, stalna poslovna enota
Title: Taxation of Business Profits of Permanent Establishments Abstract: Foreign enterprises must consider two or more legal systems for taxation of income, specifically the legal system of the country in which the enterprise conducts permanent business activities and the legal system of the country in which the enterprise is a resident or owner of a permanent establishment. For most forms of income, especially income from business activity and income from investment activity, the problem of double taxation relief is solved through the OECD Model Convention on the avoidance of double taxation with respect to taxes on income and capital (OECD Model). The concept of permanent establishment in its substance is linked to the notion of double taxation and the elimination thereof. National legislations of OECD countries differently regulate the taxation of gains tied to the permanent establishment. The development of world trade, transparent treatment of the OECD Model concerning the abolition of double taxation and e-commerce have resulted in definition of the general and specific rules concerning which profits belong to the permanent establishment and how and where it could become taxable. Key words: taxation, business income, resident, non resident, permanent establishment

Mednarodno in evropsko pravo

Antonija Zubović, Katarina Kundih

Sažetak: U radu se obrađuje ostvarivanje prava glasa dioničara na glavnoj skupštini putem punomoćnika u hrvatskom, francuskom i slovenskom pravu. Iznose se specifičnosti uređenja glasovanja putem punomoćnika u ispitivanim pravnim poretcima, ukazujući na otvorena pitanja u njegovoj primjeni. Iako su sva tri pravna poretka uskladila svoje nacionalno zakonodavstvo s odredbama Direktive o pravima dioničara, uočavaju se značajne razlike u uređenju određenih aspekata glasovanja putem punomoćnika na glavnoj skupštini. Tako se razlike pojavljuju u pogledu osobe koja se može pojaviti kao punomoćnik na glavnoj skupštini, obliku punomoći, uređenju prikupljanja punomoći za glasovanje na glavnoj skupštini te postojanju sukoba interesa između dioničara koji daje punomoć i punomoćnika. Autorice analiziraju posebnosti usvojenih rješenja u ispitivanim pravnim poretcima te zaključno daju prijedloge de lege ferenda. Ključne riječi: punomoć, punomoćnik, pravo glasa, glavna skupština, Direktiva o pravima dioničara, prikupljanje punomoći za glasovanje na glavnoj skupštini
Naslov: Značilnosti ureditve glasovanja na skupščini prek institucionalnih pooblaščencev v hrvaškem, francoskem in slovenskem pravu Povzetek: Prispevek obravnava vprašanje glasovanja na skupščini prek institucionalnih pooblaščencev, pooblaščenih na podlagi organiziranega zbiranja pooblastil, v hrvaškem, francoskem in slovenskem pravu. Avtorici obravnavata pravna pravila v teh zakonodajah in opozarjata na odprta vprašanja. Čeprav je bila nacionalna zakonodaja v vseh treh obravnavanih državah harmonizirana v skladu z Direktivo 2007/36/ES o pravicah delničarjev, pa obstajajo med zakonodajami glede določenih vidikov bistvene razlike. Razlike se nanašajo predvsem na pogoje za postavitev institucionalnih pooblaščencev, na obliko pooblastila, na vprašanje ureditve pooblastila za glasovanje na skupščini in na vprašanje navzkrižja interesov med delničarjem, ki daje pooblastilo, in institucionalnim pooblaščencem. Avtorja v prispevku analizirata sprejete rešitve v nacionalnih zakonodajah in predstavita predloge za ureditev instituta institucionalnih pooblaščencev de lege ferenda. Ključne besede: institucionalni pooblaščenec, glasovanje prek institucionalnih pooblaščencev, glasovalne pravice, skupščina, Direktiva o pravicah delničarjev
Title: Proxy Voting at the Shareholders’ General Meeting in Croatian, French and Slovenian Law Abstract: The article analyzes the issue of proxy voting at the shareholders'' general meeting in Croatian, French and Slovenian law. The authors highlight the specific provisions of the legislations and point out to the open issues in its application. Although all three legal systems have harmonized their national legislation with the provisions of Shareholders'' Rights Directive, there are significant differences in terms of regulating certain aspects of voting by proxy at the general meeting. These differences include conditions that must be met for appointing a proxy, form of the power of attorney, proxy solicitation and conflict of interest between the shareholder giving power of attorney and the proxy. The authors analyze the specific solutions in the adopted provisions and looks for appropriate solutions de lege ferenda. Key words: proxy, proxy voting, voting rights, shareholders'' general meeting, Shareholders'' Rights Directive, proxy solicitation

Iz prakse za prakso

Marijan Kocbek

S 1. januarjem 2018 je začel veljati novi Mednarodni standard računovodskega poročanja 9 - Finančni instrumenti, ki daje glede vrednotenja (vseh) finančnih instrumentov načeloma dve možnosti, tj. da podjetje finančne instrumente razvrsti kot pozneje merjene po odplačni vrednosti, po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Posebej za naložbe v kapitalske instrumente pa daje možnost, da se poznejše spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski instrument predstavi v drugem vseobsegajočem donosu, točka 5.7.5: "Podjetje lahko ob začetnem pripoznanju nepreklicno odloči, da bo poznejše spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski instrument iz področja uporabe tega standarda, ki ni niti v posesti za trgovanje niti pogojno nadomestilo, ki ga prevzemnik pripozna v poslovni združitvi, za katero se uporablja MSRP 3, predstavilo v drugem vseobsegajočem donosu (za napotke glede dobičkov ali izgub iz tečajnih razlik glej B5.7.3. člen)." Pomembno je še pojasnilo v točki B5.7.1: "V skladu s 5.7.5. členom se lahko podjetje nepreklicno odloči, da bo spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski instrument, ki ni v posesti za trgovanje, predstavljalo v drugem vseobsegajočem donosu. Ta odločitev se sprejme posamično za vsak instrument (tj. posamezno delnico) posebej. Zneski, predstavljeni v drugem vseobsegajočem donosu, se ne smejo naknadno prenesti v poslovni izid. Vendar lahko podjetje prenaša kumulativni dobiček ali izgubo znotraj lastniškega kapitala. Dividende od takih naložb se pripoznajo v poslovnem izidu v skladu s 5.7.6. členom, razen če dividenda očitno predstavlja povračilo dela nabavne vrednosti naložbe." Postavlja se vprašanje, ali je glede na to določbo MSRP 9 dopustno učinke prevrednotenja pustiti tam, kjer so bili evidentirani do odprave pripoznanja finančnega instrumenta, torej na postavki presežek iz prevrednotenja, tudi po odtujitvi tega inštrumenta.

Sodna praksa RS

Tožnik je opisal svoje prispevke in hkrati podal oceno, za koliko je zaradi njegovega dela nepremičnina več vredna (priložil je tudi tabelo, ki jo je izdelal privatni izvedenec). Kasnejša dinamika pravde je sicer trditveno podlago tožbe popačila, saj zdaj te, skupne denarne ocene več ni mogoče ločiti na obdobje pred sklenitvijo zakonske zveze ter na obdobje njenega trajanja. Kljub slednjemu pa bi moralo sodišče vprašanje tožnikovih prispevkov, plačanih ali fizično opravljenih pred sklenitvijo zakonske zveze, vsebinsko obravnavati v dokaznem postopku (z izvedencem). V takšnem procesnem položaju je namreč stališče o tem, da je tožba nesklepčna in zato zahtevek v celoti neutemeljen, neskladno s pravico do učinkovitega sodnega varstva. Po presoji Vrhovnega sodišča je utemeljenost zahtevka po višini (če je ta sporna) v takšnem položaju dopustno ugotavljati z izvedencem - čeprav gre delno že za informativni dokaz.

V skladu z drugim odstavkom 60. člena ZDR-1 se z agencijskim delavcem lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas le, če so pri uporabniku podani pogoji iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je za zakonitost takšne pogodbe bistveno, ali pri uporabniku (in ne pri agenciji) obstoji kateri od taksativno naštetih primerov iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1, zaradi katerega je takšno pogodbo dopustno skleniti.
Ob ugotovitvi, da pri uporabniku niso bili podani pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka s tožnico nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj je v primeru agencijskih delavcev takšna pogodba lahko zakonito sklenjena le v primeru, če je pri uporabniku podan eden od v 54. členu ZDR-1 taksativno naštetih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

 
Splošni pogoji