Povzetek: Prispevek obravnava uvedbo obvezne odbitne franšize po drugem odstavku 263. člena ZGD-1 pri zavarovanju odgovornosti članov organov vodenja in nadzora (tako imenovanem zavarovanju D & O) ter z njo povezana vprašanja. Z novelo ZGD-1I je po zgledu nemškega AktG v slovenski pravni red prenesena obvezna odbitna franšiza. Zakonodajalec jo uvaja z namenom dodatnega nadzora nad ravnanji članov organov vodenja in nadzora, da bi skrbneje izvajali svoje dolžnosti, kar bi vodilo v višjo kakovost korporativnega upravljanja. Glede izvajanja in uveljavitve te kogentne določbe o franšizi v praksi se postavljajo številna teoretična in praktična vprašanja. Problem pri razlagi določbe je tudi nejasno oziroma pomanjkljivo zakonsko besedilo, ki je iz nemške zakonodaje v ZGD-1 preneseno v nepopolni obliki in z neenako sistematično umestitvijo v slovenski pravni red. Ker sodne prakse še ni, pomoč pri interpretaciji spornih vprašanj lahko ponudita nemška teorija in zavarovalna praksa. Ključne besede: zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora, zavarovanje D & O, odbitna franšiza, solidarna odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora