Nasprotja interesov organov družbe v koncernu - razmerje med…


Povzetek: V prispevku avtorji predstavijo osnovne postulate koncernskega privilegija in učinkov tovrstnega upravljanja v povezanih družbah ter pomen t. i. dvojnih mandatov in prepletanja funkcij. Na drugi strani pa se poraja pravno vprašanje, ali lahko takšno upravljanje vsaj načeloma »omejuje« kolizija interesov, ki se lahko zaradi povezanosti družb pojavi kot težava pri udejanjanju koncernskega privilegija. Dokler smo znotraj Zakona o gospodarskih družbah, je težava samo navidezna, vsekakor pa se pri nas odprejo dodatna vprašanja pri poslovanju povezanih družb, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, saj sta tu neposredno uporabljiva še Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in Zakon o Slovenskem državnem holdingu. Avtorji opozorijo na pomen razlage in uporabe korporacijskih institutov ter enovito uporabo odprave kolizije interesov, ob čemer upoštevajo tudi novosprejeta določila ZGD-1K. Tako zavzamejo stališče, da gre pri določbah ZGD-1 (in z njimi povezanih določbah ZIntPK in ZSDH-1) za postavljanje abstraktne dolžnosti zvestobe družbi in s tem za svojevrstno generalno klavzulo, ki naj bi omogočala, da se pravno obvladajo tista nasprotja interesov v družbi, katerih razrešitev z zakonom ni vnaprej predvidena. Dolžnost zvestobe družbi je sama po sebi bistven del nezapisanega pravnega reda v pravu družb, s tem pa tudi del dolžne skrbnosti ravnanja članov organov vodenja in nadzora.

Ključne besede: nasprotje interesov, koncernski privilegij, dvojni mandat, dolžnost zvestobe družbi, ZGD-1, ZIntPK

Naročite članek

Elektronski naslov
Sporočilo