Izpodbijanje sklepa o prenosu delnic v postopku izključitve manjšinskih…
Povzetek: Institut izključitve manjšinskih delničarjev je bil v slovenski Zakon o gospodarskih družbah vnesen s sprejetjem ZGD-1 leta 2006, medtem ko je bil v nemški pravni red vnesen že z novelo Aktiengesetz (AktG) leta 2002. Slovenski zakonodajalec se je pri sprejemanju novega instituta izključitve manjšinskih delničarjev zgledoval po nemški pravni ureditvi. Za izključitev manjšinskih delničarjev ni dovolj zgolj izjava glavnega delničarja, ampak je potrebno sprejetje sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja; ta se sprejme na skupščini družbe. Sklep o prenosu delnic je mogoče izpodbijati iz vseh splošnih in posebnih izpodbojnih razlogov (395. člen ZGD-1), ni pa ga mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena (388. člen ZGD-1). Pravica do obveščenosti je ena temeljnih pravic delničarja, ki jo lahko ta uresničuje na skupščini. Kršitev pravice do obveščenosti je v slovenskem pravnem redu samostojen razlog za izpodbijanje skupščinskega sklepa. Sklep skupščine je namreč izpodbojen vedno, kadar pride do kršitve pravice do obveščenosti. Avtorja se v prispevku ukvarjata z vprašanjem, ali je sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja izpodbojen zaradi kršitve pravice do obveščenosti v zvezi z informacijami, ki se nanašajo na določitev oziroma na višino denarne odpravnine.
Ključne besede: izključitev manjšinskih delničarjev, izpodbijanje skupščinskih sklepov, pravica do obveščenosti, sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, manjšinski delničarji, glavni delničar, denarna odpravnina, registrska zapora
