Ravnanje zastopnika v nasprotju interesov – kakšna je civilnopravna…


Povzetek: Vrhovno sodišče RS je v zadevi II Ips 54/2019 uveljavilo novo stališče, skladno s katerim je pravni posel, ki ga v imenu mladoletnega otroka sklene eden od staršev, čeprav bi ga zaradi obstoja nasprotja interesov moral kolizijski skrbnik, izpodbojen. V prispevku avtor predstavi kritiko utemeljitve, na podlagi katere se je sodišče zavzelo za sankcijo izpodbojnosti. Sodišče se sploh ni opredelilo do načela abstrakt-nosti v zastopniškem pravu, zaradi katerega je treba sankcije, ki jih ima ravnanje zastopnika v nasprotju interesov za zastopniški posel, vezati na subjektivne predpostavke na strani sopogodbenika. Poleg tega sta bili v celoti prezrti določbi 72. in 73. člena Obligacijskega zakonika, ki urejata ravno situaciji prekoračitve pooblastila in zastopanje po neupravičeni osebi. Predstavljeni sta določbi 213. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter 269. člena Družinskega zakonika, ki urejata problematiko postavitve kolizijskega skrbnika, a ne določata pravnih posledic za zastopniške posle, ki niso sklenjeni po kolizijskem skrbniku, čeprav bi morali biti. Po avtorjevem mnenju bi se morale te posledice presojati skladno s splošno sistematiko pravil, ki urejajo ravnanje zastopnika v nasprotju interesov.

Ključne besede: nasprotje interesov, kolizija interesov, zastopanje, kolizijski zastopnik, kolizijski skrbnik, izpodbojnost, zloraba zastopniške moči

Naročite članek

Elektronski naslov
Sporočilo