Kaznivo dejanje zlorabe položaja v enoosebni družbi z omejeno…
Povzetek: Zaradi odsotnosti drugih družbenikov je enoosebna d. o. o. nevaren pravni institut predvsem z vidika vprašanja kazenske odgovornosti za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Sedanja sodna praksa, ki dopušča kaznovanje direktorja družbe, ki je obenem lastnik enoosebne d. o. o., za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, je problematična. Zaradi strukture takšne družbe je privolitev v oškodovanje premoženja družbe vselej podana, kar načenja vprašanje protipravnosti kaznivega dejanja. Starševski koncept in koncept ločevanja premoženja družbe od premoženja družbenika v enoosebni gospodarski družbi za potrebe kazenskega prava nista ustrezna, saj edini družbenik kroji pravno usodo takšne družbe. Potreba po uveljavitvi načela ločenosti premoženja družbe od premoženja družbenikov se kaže ravno v funkciji varovanja upnikov ali morebitnih drugih upravičencev do premoženja družbe, v omenjeni družbi pa je edini družbenik "gospodar" takšne družbe, saj samostojno odloča o njeni pravni usodi. Trditi, da je pravno osebo oškodoval njen edini družbenik, "gospodar", je nesmiselno. Zaradi odsotnosti notranjih razmerij med družbeniki je funkcija lastništva in poslovodstva združena v isti osebi, zato je oškodovanje lastne družbe le fiktivno - posameznik z oškodovanjem enoosebne družbe v resnici oškoduje le lastno premoženje, ki ga je pravno pretvoril v samostojno pravno osebo, vendar ga z likvidacijo lastne družbe lahko pretvori nazaj v lastno premoženje.
Ključne besede:enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, kazenska odgovornost, zloraba položaja, kaznivo dejanje, kazenska odgovornost pravnih oseb
