Univerzalni temeljni dohodek kot možna nadomestitev socialnega…


Povzetek: Ideja univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) v zadnjih letih znova postaja zanimiva kot odziv na izzive, kot so prekarizacija na trgu dela, nestandardne oblike dela, naraščanje brezposelnosti, revščine in neenakosti v družbi, posebna pozornost pa je UTD namenjena tudi glede iskanja učinkovitih ukrepov za odpravljanje posledic pandemije bolezni covid-19. Ta je še dodatno spodbudila razprave o delovanju sistemov socialne varnosti in vprašanju, ali so ti v sedanji obliki še sposobni učinkovito reševati izzive, ki jih je pandemija prinesla ali poudarila. Prispevek obravnava UTD kot možno nadomestitev sistema socialnega varstva in širšega sistema socialne varnosti, kar zahteva tudi temeljito analizo pravnih posledic njegove uvedbe v sedanji sistem. Odgovor na vprašanje, zakaj sploh razmišljati o nadomestitvi sistema socialnega varstva s sistemom UTD, lahko najdemo predvsem v pomanjkljivostih sedanjega sistema socialnih pomoči in v prednostih UTD. Pri tem je treba upoštevati, da opredelilni elementi UTD tega v izhodišču razlikujejo od pravic, ki se upravičencem zagotavljajo iz sistema socialne varnosti oziroma ožjega sistema socialnega varstva, iz česar izhajajo tudi razlogi proti. Čeprav se sedanji sistem socialne varnosti in njegovi podsistemi srečujejo z mnogimi izzivi, razprava o njihovi nadomestitvi namreč pokaže tudi na prednosti in s tem pomen ohranitve, a prilagoditve sedanjega sistema socialne varnosti. UTD je lahko eden možnih načinov spreminjanja in prilagajanja tega sistema, vendar samostojno ne more pomeniti rešitve za vse sedanje in prihodnje izzive sistema socialne varnosti.

Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, socialna varnost, socialno varstvo, evropska državljanska pobuda, protikoronski ukrepi

Naročite članek

Elektronski naslov
Sporočilo