Primernost pravne oblike javnega zavoda za vse storitve splošnega…
Povzetek: V prispevku je predstavljena argumentacija za trditev o neprimernosti javnega zavoda kot edine pravne oblike za vse dejavnosti javnih služb. Najprej je predstavljen evropski okvir urejanja storitev splošnega pomena, predvsem temeljna razvrstitev (ki se razlikuje od slovenske) ter uporaba pravila EU o konkurenci in državnih pomočeh. V poglavju o vrstah zavodov v pravu RS je razčlenjena raznovrstnost ureditve zavodov v RS po vrstah ustanoviteljev in načinu opravljanja javne službe ter tudi glede na področje oziroma dejavnost ter po virih in načinu financiranja javne službe. Z namenom predstaviti različnost ureditve zavodov sta poudarjeni vprašanje položaja ustanovitelja javnega zavoda (njegove neomejene pristojnosti v razmerju do organov zavoda na podlagi ustanoviteljskega akta) ter vprašanje upravljanja javnega zavoda (zakonsko obvezna dvotirnost in interesno zasnovana sestava, ne pa strokovno, in pristojnosti sveta zavoda). Analiza razvrstitve zavodov ter položaja ustanovitelja in upravljanja zavodov je argumentacija sklepnega predloga za statusnopravno preureditev javnih zavodov v štiri statusne oblike, in sicer v avtonomne, gospodarske, zdravstvene oziroma socialne ter upravne zavode. Kot primer javnih zavodov sta obravnavana univerza in raziskovalni inštitut. Predstavljeni so teoretična in ustavnosodna kritika pozitivno pravne ureditve položaja univerz in inštitutov ter sklepni predlog za pravno obliko sui generis s pravno sestavo, ki omogoča udejanjanje avtonomnosti organov univerze ali raziskovalnega inštituta do države kot ustanovitelja.
Ključne besede:storitve splošnega pomena, javna služba, javni zavod, statusna oblika javnega izvajanja službe, nepridobitna dejavnost, univerza, raziskovalni inštitut, pravna oblika sui generis
