Evropsko čezmejno sodelovanje v družinskih zadevah
Povzetek: Potreba po čezmejnem sodelovanju v družinskih zadevah je bila v Evropski uniji zaznana in politično izražena ob koncu 20. stoletja, prvi zakonodajni akt s tega področja pa je bila uredba Bruselj II iz leta 2000, ki je na ravni EU poenotila pravila o mednarodni pristojnosti ter priznanju in izvršitvi sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih o starševski odgovornosti. Leta 2021 uporabljamo že šest uredb s tega področja, leta 2022 pa bo začela veljati že drugič prenovljena uredba Bruselj II ter. Ob omenjenih čezmejnih procesnih pravilih uredbe določajo tudi skupna kolizijska pravila, medtem ko druge evropske uredbe s področja mednarodnega zasebnega prava omogočajo poenostavljeno čezmejno vročanje in dokazovanje. Korpus poenotenih pravil za urejanje čezmejnih družinskih sporov se z leti torej bogati, kar povečuje pravno varnost evropskih družin. Vendar je zaradi fragmentarnega urejanja in različne časovne ter predvsem teritorialne uporabe "družinskih uredb" področje zelo kompleksno in za uporabnike pogosto nepregledno in zapleteno. Prispevek skuša predstaviti celovit pogled na veljavno zakonodajo in opozoriti na najpomembnejše vidike razmerij med posameznimi pravnimi akti, s tem pa uporabnikom omogočiti hitro in pravilno uporabo teh za posameznike izredno pomembnih pravnih pravil. Hkrati je poudarjen pomen umestitve pravil čezmejnega sodelovanja v družinskih zadevah v širši kontekst mednarodnega zasebnega prava EU in tudi upoštevanja mednarodnopravnega okvira, predvsem Haaških konvencij z družinskega področja.
Ključne besede:mednarodno zasebno pravo, čezmejni spor, pravo EU, družinsko pravo, dedno pravo, uredba Bruselj II bis, Uredba o preživninah, uredbi o premoženjskih razmerjih, Uredba o dedovanju, uredba Rim III
