Povzetek: V prispevku avtorici obravnavata nov evropski instrument za izboljšanje izvrševanja sodnih odločb v Evropski uniji, evropski nalog za zamrznitev bančnih računov. V primerih za izterjavo dolga s čezmejnimi posledicami se lahko zatekanje k nacionalnim zaščitnim ukrepom za upnike izkaže za oteženo, saj se pogoji za odobritev zaščitnih ukrepov v nacionalnih postopkih v državah članicah precej razlikujejo. Uredba 655/2014 upnikom omogoča, da pridobijo zaščitni ukrep, ki bo preprečil prenos ali dvig sredstev, ki jih ima dolžnik na bančnem računu v državi članici, če obstaja tveganje, da bo brez takega ukrepa naknadna izvršitev upnikovega zahtevka zoper dolžnika ovirana ali precej otežena. Obravnavano je razmerje med uredbami druge generacije in Uredbo 1215/2012 glede izterjave dolga, saj so instrumenti evropskega procesnega prava alternativni nacionalnim postopkom, zaradi česar imajo upniki možnost izbire. Prispevek analizira postopek izdaje evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov in sistem pridobivanja informacij o bančnih računih dolžnika v drugih državah članicah. Na podlagi primerjalnopravnih izkušenj so poudarjene nekatere pomanjkljivosti, zaradi katerih uredba ni dosegla pričakovanj pravne prakse.
Ključne besede:evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, Uredba št. 655/2014, začasni ukrepi, uredbe druge generacije, možnosti upnika, zahteva za pridobitev informacij o bančnih računih
