Vpliv digitalizacije na delovna razmerja: nujnost usposabljanja…
Povzetek: Prispevek se osredotoča na dve posledici digitalizacije v delovnih razmerjih: usposabljanje in umetno inteligenco. Čeprav je neizpodbitno dejstvo, da sodobni načini opravljanja dela zahtevajo ustrezna znanja in kompetence, se na trgu dela srečujemo z nizko motivacijo za usposabljanje, zlasti pri starejših delavcih in tistih z nižjo izobrazbo. Zato bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi finančno-davčnih spodbud in drugih mehanizmov, ki bi omogočili lažje in učinkovitejše pridobivanje znanj ter kompetenc za delo v digitalni dobi. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi socialni partnerji, kar so na evropski ravni dokazali s sprejetjem okvirnega sporazuma o digitalizaciji. Tovrstne aktivnosti bi bilo smiselno nadaljevati in jih utrditi na nacionalni ravni. Podobna aktivnost socialnih partnerjev se pričakuje pri vprašanjih prisotnosti umetne inteligence v delovnih razmerjih. Algoritmi in druga orodja umetne inteligence vedno bolj krojijo vodenje in zlasti nadzor nad zaposlenimi, saj so razsežnosti tehnologije skoraj brezmejne. Zato se kaže potreba po takšni regulaciji, ki bo spoštovala delavčevo dostojanstvo in zasebnost ter varovala druge temeljne pravice delavcev. Prva resnejša preizkušnja bo razprava in poznejše sprejetje uredbe o umetni inteligenci, ki je trenutno na ravni Evropske unije v fazi predloga.
