Pravica do izbrisa novinarskih prispevkov iz spletnih arhivov…
Povzetek: Avtor obravnava vpliv razvoja tehnologije na razmerje med svobodo tiska in pravico do zasebnosti ter osebnostne pravice na primeru spletnih arhivov medijev. Ugotavlja, da so bila merila za opredeljevanje meje med navedenimi kolidirajočimi pravicami vzpostavljena pred več desetletji v drugačnih družbenih okoliščinah od današnjih. Pojav interneta in družbenih omrežij je omogočil pravzaprav neomejeno možnost izmenjave idej in informacij med ljudmi po vsem svetu in ne glede na državne meje. Eden od primerov vpliva tehnološkega razvoja na razmerje med svobodo izražanja in pravico do zasebnosti so tudi spletni arhivi medijev, v katerih so občutljivi podatki o pravnih subjektih v novinarskih prispevkih na voljo veliko ljudem za neomejeno dolgo obdobje. Poseg medijev v pravico do zasebnosti oseb, o katerih novinarji v teh prispevkih poročajo, je tako danes intenzivnejši, kot je bil v času tradicionalnih, predvsem tiskanih medijev. Glede na spremenjene družbene okoliščine je smiseln vnovičen premislek o ustreznosti ustaljenih meril za reševanje kolizije med svobodo tiska in pravico do zasebnosti ter osebnostnimi pravicami. Na podlagi analize sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in nemškega zveznega ustavnega sodišča avtor zavzame stališče, da bi morali v primeru zahtev za izbris člankov iz spletnih novinarskih arhivov bolj upoštevati pravico do zasebnosti in pravico do svobodnega razvoja osebnosti oseb, ki zahtevajo izbris.
Ključne besede:svoboda izražanja, pravica do zasebnosti, pravica do svobodnega razvoja osebnosti, spletni arhivi medijev, pravica do pozabe, izbris člankov iz arhivov medijev
