Lov za pobeglim vlakom spletnega političnega oglaševanja


Povzetek: Ta prispevek kritično osvetli regulativne pobude glede spletnega političnega oglaševanja. V razmerah, ko to postaja neizogibni del volilnih ali referendumskih kampanj in velik posel, je težko vztrajati pri regulaciji, omejeni na (tradicionalne) medije, plakatno oglaševanje in predvolilne shode - kot to velja za Slovenijo in mnoge druge evropske države. Državljani vse manj razlikujejo med napravami in platformami, prek katerih sprejemajo vsebine, ter so upravičeni do primerljive stopnje zaščite in transparentnosti. V bojazni, da nepregledne in pogosto manipulativne spletne oglaševalske prakse ogrožajo demokracijo, Evropska unija pripravlja več ukrepov. A oblikovanje demokratičnih in obenem učinkovitih rešitev v transnacionalnem digitalnem okolju, ki ga obvladuje peščica zasebnih akterjev, ni enostavno. Digitalnih storitev pogosto ni mogoče nedvoumno locirati; politične kampanje niso več omejene na volitve, ampak se izvajajo nepretrgano; oglašuje pa lahko vsakdo, ne glede na vidno povezavo s politično stranko, kandidatom ali politično agendo. Poleg tega bo pri vzpostavljanju regulativnega okvira treba rešiti številna vprašanja, ki niso ustrezno urejena niti v sedanjih, večinoma preddigitalnih modelih regulacije. Obenem pa bo treba paziti, da se platformam ne podeli še več moči za odločanje o vprašanjih, ki se tičejo svobode izražanja, politične razprave in volitev.

Ključne besede: politično oglaševanje, regulacija, digitalne platforme, Slovenija, Evropska unija

Naročite članek

Elektronski naslov
Sporočilo