Zaposlovanje oseb z začasno zaščito iz Ukrajine v sistemu agencijskega…
Povzetek: Evropska komisija je februarja 2022 prvič v zgodovini predlagala aktivacijo evropske direktive o začasni zaščiti, ki naj bi razseljenim osebam iz Ukrajine omogočila hiter in enostaven način pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje in dostop do izobrazbe oziroma trga dela v državah članicah. Po sprejetju podzakonskih aktov v Sloveniji in pridobitvi odločbe o statusu so imele razseljene osebe iz Ukrajine priznano pravico do dela, na podlagi katere so se lahko zaposlile, samozaposlile ali delale po civilnih pogodbah. Čeprav se lahko osebe z zaščito vključijo v delo na podlagi široke palete zakonskih podlag, v Sloveniji v tej skupini delavcev prevladujejo agencijske zaposlitve. Prispevek se osredotoča na značilnosti agencijskega dela azilantov in oseb z (začasno) zaščito v Sloveniji, pri čemer so poudarjene posebnosti v procesih zaposlovanja razseljenih oseb iz Ukrajine. Pregled sekundarnih virov in podatki, pridobljeni v intervjujih s predstavniki kadrovskih agencij, kažejo, da državne institucije na aktivacijo takega mehanizma niso bile ustrezno pripravljene. To je povzročilo zamudo pri izdajanju odločb (načrtovana je bila izdaja izkaznic), ki jih razseljene osebe iz Ukrajine potrebujejo za vključitev v delo. Odziv trga dela v Sloveniji je bil izrazito vključujoč, kadrovske agencije in drugi delodajalci so pokazali visoko pripravljenost sprejeti v delovni proces kandidate iz Ukrajine, med katerimi so prevladovali kvalificirani in višje izobraženi kadri. Zastoji v pridobivanju statusa, otežen dostop do kandidatov, vrzel med ponudbo in povpraševanjem, slabo znanje jezikov in odsotnost dokazil o izpolnjevanju pogojev so bili ključni izzivi, s katerimi so se v procesu zaposlovanja srečevali deležniki.
Ključne besede: agencijsko delo, osebe z začasno zaščito, zaposlovanje, razseljevanje iz Ukrajine, kadrovske agencije, Slovenija
