Povzetek: Slovenija je s sprejetjem ZBan-3 uveljavila posebna pravila glede sodelovanja delavcev v upravljalnih organih bank. Vendar se korporativno upravljanje bank bistveno razlikuje od korporativnega upravljanja nefinančnih družb. Posledično se zastavlja vprašanje primernosti sodelovanja delavcev v korporativnem upravljanju bank. V članku je navedena problematika primarno analizirana skozi prizmo bančne regulacije in nadzora, pri čemer so poudarjeni trije širši vidiki: spremljanje tveganj, raznolikost, neodvisnost in usposobljenost članov upravljalnih organov banke in upravljavske pravice delničarjev. Analizirane so tudi odločba US RS U-I-55/16, U-I-196/16 in zakonske določbe novega ZBan-3. Avtor ugotavlja, da je prispevek delavskega soupravljanja k spremljanju tveganj v bankah in zaščiti imetnikov depozitov ter finančnega sistema vprašljiv, hkrati pa pomeni znatno nevarnost za učinkovito korporativno upravljanje bank. Posledično zaključi, da delavsko soupravljanje ni primerno za korporativno upravljanje bank.
Ključne besede: sodelovanje delavcev v organih upravljanja, bančna regulacija, nadzor bank, korporativno upravljanje, banke, pravice delničarjev, svet delavcev
