Spremembe in dopolnitve Zakona o rudarstvu in mednarodni vidiki…


Povzetek: Z novelo Zakona o rudarstvu (ZRud-1) je zakonodajalec popolnoma prepovedal uporabo tehnologije hidravličnega lomljenja skladno s previdnostnim načelom in mogočimi negativnimi posledicami za okolje. V tem članku so analizirani vidiki mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega investicijskega prava, ki se nanašajo zlasti na obveznosti Slovenije po Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter Pogodbi o energetski listini. Raziskani in kritično obravnavani so kriteriji, ob izpolnitvi katerih bi lahko v posamičnih primerih govorili o posrednih razlastitvah. Evropsko sodišče za človekove pravice pri sorodnih primerih praviloma odloča, da imajo države širok domet presoje glede zakonodajne dejavnosti v zvezi z varstvom okolja. V tem kontekstu je ugotovitev kršitev manj verjetna. Bolj nejasna je Pogodba o energetski listini, za katero se zdi, da dopušča dovolj prostora za interpretacijo, da gre v posamičnih primerih ob izpolnitvi ustreznih kriterijev za nedovoljene posredne razlastitve. Glede na prakso Sodišča Evropske unije je sicer uporabnost Pogodbe o energetski listini izključena za odnose med investitorji iz držav članic Evropske unije in državami članicami Evropske unije, ki so hkrati pogodbenice Pogodbe o energetski listini.

Ključne besede: rudarstvo, zemeljski plin, hidravlično lomljenje, fracking, Pogodba o energetski listini, ESČP, nacionalizacija

Naročite članek

Elektronski naslov
Sporočilo